Sam med primitivci stojim,
   kolena mi trese in upam,
   da ne izvedejo kakšnih neumnosti.
   Takrat ta mali primitivec pride k meni,
   me prime za srajco,
   brez zob in z zadahom po vinu
   pred mano grozi. Nekaj kakor:
  
   "Daj denarja meni, denarja meni!"
   "Nimam niè pri sebi, nimam niè pri sebi!" (na gobec...)
  
   Nakar, Stipe kolega ob meni,
   butast kot tram, a z volovskim telesom
   in pestjo kot ta hud dinamit.
   Povem od katerih postav sm jih dobil,
   Stipe smejoè jih prime za vrat in prisili,
   da se klanjajo vsi. Jaz pa zraven:
  
   "Na kolena k meni, na kolena k meni!"
   "Na kolena k meni, na kolena k meni!" (na gobec...)
  
   Tako, življenje na ulici mimo gre
   in niè mi ni jasno, je vse to le trik
   ali je butasta igra za pse.
   Takrat se mi pred oèmi svet odpre
   ko vidim za vogalom, ko šut v ta malo njen bratec zabije in gre.
  
   Prej se reèe: "Dej denarja meni, denarja meni!"
   "Dej danarja meni, denarja meni!" ( na gobec...)